1. IZZIV ŠT.1: MI NIMAMO PATENTA, MI NIMAMO DENARJA, KDO NAS BO PA SKOPIRAL, TO SE NE DA ZAŠČITIT….

Ali ste vložili svoj čas in denar v razvoj svoje inovativne storitve, produkta? Ali imate budget za marketing in prodajo? V obeh primerih je odgovor definitivno ja. Kaj pa odgovor na tole vprašanje – ali imate denar za zagotovitev svoje ekskluzive na trgu? Ali imate denar za obrambo svojih produktov (v katere ste vložili čas in denar za sam razvoj in marketing) na trgih pred velikimi igralci oz. posnemovalci? Ali imate urejene partnerske odnose, s komerkoli že delate?  Lahko kar dobro predvidevam, da ga nimate. Čemu pa ste potem vlagali v razvoj in marketing, če pa se niti branit ne morete, niti cene ne morete dvigniti, niti pogajat se ne morete? Tako je, intelektualna lastnina vpliva na vse to-na ceno, na varnost na trgu in zagotovi vam drugo pogajalsko pozicijo.

Najprej pa je vseeno treba razčistit nekaj:

vsaka industrija ima svojo obliko intelektualne lastnine- npr.: IT industrija ima v večini avtorsko pravico, ki se ščiti drugače kot neka tehnološka inovacija-ta se praviloma ščiti s patentom in/ali kot poslovna skrivnost. Vsi, ki imate sodelavce, ki imate zaposlene, ustvarjate intelektualno lastnino, saj razvijate- ustvarjate torej novo znanje in to je vse intelektualna lastnina, potrebno je najt le pravi način za zaščito- preko pogodb, internih aktov, patentov, modelov….

Intelektualna lastnina je torej  tista vez med razvojem in trgom, ki drži skupaj poslovni model in glavo nad vodo. Danes je moderno in nujno bit inovativen in prvi, oboje skupaj pa zahteva premišljeno vstopanje na trge, saj v času interneta in globalizacije kakšen korak premisleka ne škodi. Internet in odprt trga sta krasno prodajno in marketinško orodje, a hkrati mreža pasti. Ko ste enkrat na trgu, se je treba znat obnašat in pazit nase. Iz majhnega raste veliko, a težko postanete veliki, če svojega znanja in konkurenčne prednosti ne zaščitite.

 Danes je čas t.i. open innovation, torej, da se znanje deli,  podjetja iščejo inovacije skupaj s strankami, kupci, univerzami itd… znanje se deli, a vseeno- pojdite pogledat baze patentov, znamk, modelov- število prijav raste. In preverite  pravne dokumente na spletnih straneh podjetij ali če imate dostop- kakšne pogodbe sklepajo podjetja- vse to je z razlogom. Zakaj? Ker podjetja enostavno želijo, da se ves razvoj in ves trud povrne. S tem lahko dajejo plačo zaposlenim in vlagajo v nov razvoj.

Ne skrbite, če ste v IT industriji, kjer so patenti težko podeljivi, brez skrbi.  Še enkrat, vsaka industrija ima svoje zakonitosti, svoja pravila, potrebno je najt optimalno varianto za vas, popolnoma zadoščajo dobri pravni dokumenti. Ne obstaja svetovni patent, ne obstaja svetovna znamka, ampak dobra novica za vas je- ne potrebujete svetovne zaščite:) Kar je super z vidika stroškov. Mednarodna zakonodaja je tako urejena, da se inovatorjem zelo približa sistem taks, ki so zelo ugodne, na vseh ključnih trgih (EU, USA, CN, CA..) in tu je tako pomembna strateška usmeritev pri odločanju:

  • Kateri produkt je paradni konj in ga bomo ščitili
  • Kje ga bomo ščitili (samo ključni trgi)
  • Kakšen bo poslovni model (s tem se določajo cene, delitev odgovornosti med partnerji)
  • Koliko denarja bomo dali za obrambo?

Lep primer je strategija FUJITSU podjetja http://www.fujitsu.com/global/documents/about/ir/library/integratedrep/IntegratedReport2016-pdf-all.pdf (stran 9) in njihovo poročilo o aktivnostih na področju intelektualne lastnine http://www.fujitsu.com/global/Images/bsoipa-2016.pdf , iz katerega je lepo razvidna pomembnost baze znanja in izkoriščanja tega znanja. Res je FUJITSU veliko podjetje, a primer velja tudi  za start up-e in mala podjetja.

Z znanjem, ki ga želite tržiti, je treba ravnati previdno, treba je vedeti kje ga želite prodajati, kdo bodo vaši partnerji, kdo so vaši konkurenti ter kakšne zakonitosti zahteva vaša industrija – je bolje patent ali poslovna skrivnost, ki se ščiti s pogodbo? Želite krepiti brand? Ne pozabite-brand je vreden toliko, kolikor ga lahko pravno ubranite. Kako? O tem naslednjič.